O telesu…

Živimo v času, kjer mediji in velik del družbe poudarjajo zunanjost, telo in večno mladost. Naraven cikel živih bitij na materialni ravni je sestavljen iz rasti, obnove, staranja in na zadnje razkroja. Temu se sicer s svojim umom lahko upiramo, lahko si zatiskamo oči pred to resnico, ampak naravnim procesom se ne bomo izognili. Narava je popolna, kakršna je. Mi smo del nje in zatorej popolni, kakršni smo. Naša telesa so popolna. To, da z leti dobimo gube, je popolno. Vse, kar predvidi narava, je popolno. Prej ko to spoznamo in se prepustimo toku, ki je močnejši od nas samih, srečnejši bomo. Drage mame, vaše telo nosi, donosi, hrani in neguje otroka. Daje mu vso potrebno ljubezen in toplino. Vaše roke ga objemajo, nosijo, mu pripravljajo hrano, ga oblačijo… Roke vašega partnerja vam nudijo zatočišče, potrebno ljubezen in toplino. S pomočjo nog lahko plešete, tečete, skačete, počnete karkoli hočete! Zaradi oči lahko uživate v lepotah narave, umetnosti ali v čemerkoli, kar vam je drago. Zaradi brbončic na jeziku lahko uživate v hrani, ki jo dajete v usta. Zato recimo ne razumem, zakaj bi jedli neko hrano samo zato, ker je nekdo rekel, da je dobra za vas ali zdrava. Kako lahko nekdo ve bolje od vas, kaj je za vas dobro? Če je vam dober surov paradižnik, prav, mene ne boste prepričali v to, da ga bom začela jesti, če mojemu telesu okus ne paše. Ono že ve. Zaradi voha lahko uživate v vonju prazničnih dni s svojo družino, ko pečete vanilijeve rogljičke ali kar je vam drago. Lahko bi naštevala v nedogled, pa ne bom, želim vas le spomniti na nešteto stvari, ki vam jih omogoča vaše popolno in čudovito telo. Cenite ga! Bodite hvaležni zanj! Vsak dan znova.

Ampak mi nismo (samo) telo. Mnogo problemov današnje družbe izhaja iz prepričanja, da smo. Ko se zaveš, da si v resnici večno duhovno bitje, ki doživlja človeško izkušnjo, mnogo strahov odpade in življenje postane lahkotnejše. Življenje je igra, so sanje, življenje nam je dano, da v njem uživamo in naše telo nam to omogoča. Ko se imaš resnično rad in skrbiš za svojo dušo, ki je povezana s popolno in brezčasno naravo, začneš za telo skrbeti drugače. Telo ti je hvaležno. In potem celo izgleda tako, kot si si morda prej iz napačnih razlogov – da bi ustregel nečemu ali nekomu, kar sploh ni del tebe, želel, pa ti ni uspelo. Skrb za telo je tudi redna vadba. Brez nje ne morem. V nosečnosti in po porodu so me doletele nekatere manjše tegobice, ki jih prej nisem poznala. Na primer boleč hrbet, vrat, ramena. Mišice medeničnega dna so popustile, kar je logično. In zato komaj čakam, da spet začnem z redno vadbo. Vzela sem si potreben oddih. Potreben je bil mojemu telesu in duši. Vzemite si oddih, ko ga potrebujete, a naj ta od vadbe ne bo doživljenjski. Izberite vadbo, ki vam je všeč. In pametno izberite svojega trenerja, da ne bo več škode, kot koristi. Potem pa uživajte v vadbi in telesu, ki vam ga bo vadba dala. Iz kateregakoli razloga se za vadbo odločite, vsak bo pravi.

Z vadbami lahko naredimo nekaj za vaše telo. Ampak želim, da naredimo več. Zato bomo letos (upam) do pozitivnih sprememb popeljale tudi naš um in duha, ter začele z redno meditacijo oziroma sproščanjem ob koncu vadbe pilates-joge.

Iskreno se veselim.

Z ljubeznijo,

Polona